Solastninska razmerja na nepremičninah so pogosto predmet nesoglasij med solastniki. V praksi je težko doseči soglasje več oseb glede upravljanja, prodaje, rabe...

Žlahta, strgana plahta

Slovenski pregovor, ki je odsvetoval vsakršne posle s sorodniki, glede lastništva nepremičnin..., kajti navadno so se končala z jokom in dolgoletno užaljenostjo.

Solastnina nastane kot posledica dedovanja ali nakupa iste nepremičnine več oseb po solastniških deležih...Vsak od solastnikov lahko v vsakem času zahteva delitev solastnine, razen v neprimernem času. Solastnik se tej pravici ne more odpovedati za vselej, lahko pa se ji odpove za določen čas, pri čemer njegova odpoved zavezuje tudi njegove pravne naslednike.

Način delitve solastnine

Delitev v naravi

Največkrat se solastniki sporazumno dogovorijo o načinu delitve stvari, kot to določa 70. člen SPZ. Če se solastniki ne morejo sporazumeti, o delitvi odloči sodišče v nepravdnem postopku, tako da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes.

Prodaja in delitev denarja

Če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev). Možno je tudi, da eden izmed solastnikov uveljavi predkupno pravico in izplača ostale solastnike po ceni, ki jo določi sodišče. Solastnik, ki je na takšen način dobil stvar ali del stvari, pridobi lastninsko pravico na stvari s pravnomočnostjo odločbe. Drugim solastnikom mora izplačati njihove deleže skupaj z obrestmi najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe.